*gangiz

Runic: ᚷᚨᚾᚷᛁᛉ Pronunciation: /ˈɣɑŋ.ɡiz/

adjective · i-stem

Meanings

passable, going, able to go

A verbal adjective derived from *ganganą (‘to go’).

Case	Sg. Masc.	Sg. Fem.	Sg. Neut.	Pl. Masc.	Pl. Fem.	Pl. Neut.
Nom.	gangiz	gangī	gangį, -jatō	gangijai	gangijôz	gangijō
Acc.	gangijanǭ	gangijǭ	gangį, -jatō	gangijanz	gangijōz	gangijō
Gen.	gangijas, gangīs	gangijaizōz	gangijas, gangīs	gangijaizǫ̂	gangijaizǫ̂	gangijaizǫ̂
Dat.	gangijammai	gangijaizōi	gangijammai	gangijaimaz	gangijaimaz	gangijaimaz
Inst.	gangijanō	gangijaizō	gangijanō	gangijaimiz	gangijaimiz	gangijaimiz

Case	Sg. Masc.	Sg. Fem.	Sg. Neut.	Pl. Masc.	Pl. Fem.	Pl. Neut.
Nom.	gangijô	gangijǭ	gangijô	gangijaniz	gangijōniz	gangijōnō
Acc.	gangijanų	gangijōnų	gangijô	gangijanunz	gangijōnunz	gangijōnō
Gen.	gangīniz	gangijōniz	gangīniz	gangijanǫ̂	gangijōnǫ̂	gangijanǫ̂
Dat.	gangīni	gangijōni	gangīni	gangijammaz	gangijōmaz	gangijammaz
Inst.	gangīnē	gangijōnē	gangīnē	gangijammiz	gangijōmiz	gangijammiz

*gangī (Proto-West Germanic)
- genze, ginse (Old Frisian)
*gangī (Proto-West Germanic)
- *gengi (Old Dutch)
  - genge (Middle Dutch)
*gangī (Proto-West Germanic)
- genġe (Old English)
  - genge (Middle English)
*gangī (Proto-West Germanic)
- gengi (Old High German)
  - genge (Middle High German)
    - gänge, gäng (German)
*gangī (Proto-West Germanic)
- *gengi (Old Saxon)
  - genge, ginge (Middle Low German)
gengr (Old Norse)
- gongdur (Faroese)
- gengur (Icelandic)
gengr (Old Norse)
- gænger (Old Swedish)
  - gäng, gänge (Swedish)